Je Hamšik nasledil Maradono?

Pri naših zahodnih sosedih je nogomet del njihove kulture. Ljubezen do posameznega kluba se prenaša iz roda v rod za izbrani klub. Največji italijanski klubi prihajajo s severa države na jugu ima primat Napoli. Napoli je bil ustanovljen leta 1926, ampak svoj prostor na italijanskem zemljevidu si je naredil med leti 1984 in 1991. Leta 1984 je klub postavil nov mejnik z nakupom Diega Armanda Maradono. Napoli je zanj plačal FC Barceloni 12 milijonov evrov. Prestop je šel v zgodovino nogometa kot najdražji prestop. Maradona je več kot opravičil nakup in kaj hitro postal ljubljenec navijačev.

V sezoni 1985/86 je kot prvi klub z juga Italije osvojil Scudetto (državni naslov). V sezoni 1988/89 je v klubsko vitrino prišla še prva evropska lovorika, ko je klub osvojil pokal UEFA. Po evropski lovoriki so v naslednji sezoni 1989/90 osvojili še dvojno krono. Leta 1990 se je nepričakovano moral posloviti Neaplja. Tistega leta je bilo svetovno prvenstvo v Italiji in Argentinec je padel na dopingškem testu. Dobil je petnajstmesečno prepoved igranja nogometa. To je tudi pomenilo, da se je moral posloviti od stadiona San Paola in dresa Napolija.

Z njegovim odhod je tudi Napoli začel padati iz sezone v sezono. Kaj hitro so klub zapustili najboljši nogometaši kot Gianfranco Zola, Ciro Ferrara, Careca ... Dolgovi kluba so naraščali in v sezoni 1997/98 je klub izpadel iz Serie A. Čeprav je klub dihal na škrge se je le dve sezoni kasneje vrnil v Serie A. Sezona 2000/01 je bila tudi zadnja sezona na prvoligaški sceni. Klub je avgusta 2004 oznanil bankrot.

Po bankrotu je klub ponovno zaživel. Podjetje Aurelia De Laurentiisa Filmauro prevzelo lastništvo nad klubom. Tako je nastal je Napoli Soccer, ki je začel igrati v Serie C1 (tretji ligi). Šele v drugem poizkusu se je klubu uspelo prebiti v Serie B. Takrat je tudi De Laurentiis pridobil vsa dovoljenja, da je lahko klub ponovno preimenoval na prvotno ime in pripisali so mu vse osvojene lovorike.

Že v prvem poskusu je klubu uspel preboj v Serie A. V poletnem prestopnem roku pred začetkom sezone se je začela pisati nova zgodovina kluba. Na Castelvolturnu (trening center Napolija) se pridružil 20-letni nogometaš s slovaškim potnim listom. Navijači so ga takoj ocenili, da gre za tehnično zelo podkovanega nogometaša s čudno pričesko. V njegovi nogometni kartoteki je bilo zapisano, da je pred prihodom na Castelvolturno igral doma na Slovaškem za Slovan iz Bratislave. Nazadnje je igral dve sezoni pri drugoligašu iz Brescie. Za Brescio je digral 65 tekem in dosegel 10 zadetkov. Preprosto ga nihče jemal resno in v njem videl veliko okrepitev. Povrh vsega pa tudi Slovaška ni znana po tem, da bi po tekočem traku proizvajala nogometne talente.

Takratni trener Napolija Edy Reja in športni direktor Pierpaolo Marino sta bila zadovoljna z videnim. Marek Hamšik se je preselil iz Brescie v Napoli za pet milijonov evrov. V tistem trenutku ni nihče verjel v to, da bo to začetek velike ljubezni, ki bo trajala kar 12 sezon. V samem štartu njegove poti na stadionu San Paolo je lahko delal in se razvijal v brez kakšnega medijskega pompa. Reja je v svoji karieri že znal na pravi način izbrusiti kakšnega takšnega diamanta. Večji pritisk so mediji vršili na mladem Argentincu Ezequielu Lavezziju, saj so ga direktno primerjali z Maradono. 

Reja je Hamšika počasi začel postavljati v moštvo. Po dveh solidnih sezonah v Serie A si je proti koncu druge sezone dokončno zagotovil mesto v prvi enajsterici. Pred začetkom sezone 2009/10 je prišlo do spremembe na klopi Napolija. De Laurentiis je Rejo zamenjal z Walterjem Mazzarrijem. Mazzarri je iz razpoložljivega kadra sestavil moštvo, ki naj bi temeljilo na izvedbi učinkovitih proti napadov. Osrednji lik moštva pa naj bi bil Marek Hamšik.

Glavna prelomnica Hamšikove kariere se je zgodila v enajstem krogu Serie A. Napoli je moral na gostovanje v Torino, kjer že dolgo ni premagal svojega večnega sovražnika Juventusa.  “Staro damo” je vodil nekdanji igralec Napolija Ciro Ferrara, ki si ni smel dovoliti spodrsljaja v boju z vodilnim Interjem. Juventus je v 35. minuti prek Davida Trezegueta povedel z 1:0. V 54. minuti je Sebastian Giovinco povišal na 2:0. Le malo kdo je verjel, da bi lahko Napoli na torinskem Olimpijskem stadionu prišel do točke, kaj šele zmage.

V 58. minuti je Hamšik znižal na 2:1. Varovanci Mazzarrija so po zadetku vse moči usmerili v napad. Trud se jim je izplačal v 64. minuti, ko je izenačil Argentinec Jesús Datolo. V 82. minuti srečanja je Napoli izvedel ekspresni proti napad prek Lavezzija, ki lepo našel na levo krilu Datola. Slednji pošlje s predložkom žogo v kazenski prostor. V kazenskem prostoru jo domači branilec Felipe Melo slabo izbije izven kazenskega prostora. Žoga pristane pri Hamšiku, ki se brez oklevanja odloči za strel s kakšnih 12 metrov. Žoga konča v zgornjem levem kotu Buffonovih vrat. Juventus se dokonca tekme ni več pobral. S tem je Napoli prekinil enaindvajsetletno serijo porazov v Torinu. Hamšik pa je postal novi ljubljenec navijačev Napolija.

Napoli je sezono končal na šestem mestu kar je pomenilo, da si je priigrala igranje v Ligi Evropa. To je bil izjemen dosežek za klub, ki je še pred štirimi leti igral v italijanski Serie C1. Po sezoni je zaradi osebnih težav zapustil klub Fabio Quagliarella in odšel  k Juventusu. Na njegovo mesto je prišel Urugvajec Edison Cavani. Lahko bi dejal, da je prav Cavani bil manjkajoči člen za ubijalski napadalni trio Lavezzi, Cavavni in Hamšik. V šali si je ta trio pridobil tudi ime kot trije nogometni tenorji. Trojček je deloval izjemno učinkovito pod vodstvom Mazzarrija. V prvi skupni sezoni so skupaj dosegli 43 zadetkov. Napoli je s tem osvojil za tretje mesto v Serie A in se prvič uvrstil v Ligo prvakov.

Priljubljenost Hamšika je samo rasla in rasla. V sezoni 2011/12 je Napoli po 25. letih spet osvojil lovoriko. V klubsko vitrino so postavili četrto pokalno lovoriko. V finalu so premagali Juventusom, ki pred finalom osvojil Scudetto brez poraza. Po sezoni je razpadel trojček Lavezzi - Cavani - Hamšik, ker se je Lavezzi odločil za odhod v Paris Saint-Germain. Hamšikov agent razvpiti Mino Raiola je poskušal tudi spraviti v kakšen boljši evropski klub. Zelo blizu naj bi bil takrat Juventusu. Na koncu je zavrnil vse ponujene ponudbe. Enostavno ni želel zapustiti Neapelj, kjer se je odlično počutil. Kmalu zatem je tudi prekinil sodelovanje z Raiolo.

S tem se je še bolj prikupil navijačem Napolija. V sezoni 2013/14 je Napoli prišel do svoje pete pokalne lovorike. Pred samim finalom s Fiorentino je obšla novica, da naj bi v okolici Olimpijskega stadiona v Rimu bil umorjen navijač Napolija. Tekma je visela v zraku. Takrat je Hamšik kot pravi vodja ekipe prevzel odgovornost in stopil pred svoje navijače. S tem je želel doseči nekakšen dogovor z navijači, da se tekma vendarle odigra. Našli so skupni jezik in mož odločitve je bil Lorenzo Insigne, ki je dosegel oba zadetka za zmago 2:0. Po koncu tekme je Hamšik prvič dvignil lovoriko kot Il Capitano (kapetan) Napolija.

Po koncu sezone sta v poletnem prestopnem roku zapustila Napoli še Mazzarri in Cavani. Od treh tenorjev je v Neaplju ostal samo še Hamšik. De Laurentiis je napovedal novo ero kluba s španskim trenerjem Rafo Benitezom. San Paolo je zavel nov val igralcev, ki naj bi prevzeli glavne vloge. Od Raula Abiola, Gonzala Higuaina do Driesa Mertensa in Joseja Callejóna. De Laurentiis je tudi postavil pogoje, da Napoli mora igrati atraktiven nogomet.

Benitez je zavihal rokave, ampak vsi igralci niso bili na isti valovni dolžini. Eden izmed glavnih nasprotnikov Beniteza je bil eden izmed ljubljencev navijačev Paolo Cannavaro. Cannavara je Benitez naprej odstranil iz ekipe, nato je Cannavaro še zapustil klub in odšel v Sassuolo. A Špančeva rotacija igralcev ni prinesla želenega napredka. Predvsem so igralci mentalno padli v ključnih tekmah sezone. Na koncu je z malo sreče prišel do tretjega mesta v Serie A in finale italijanskega pokala. V drugi sezoni je Napoli pod vodstvom Beniteza še bolj padel in končal sezono na skromnem petem mestu. Lahko bi dejal, da je Benitez v dveh sezonah povsem zrušil temelje Mazzarrija. Napoli se je preprosto znašel v temi brez pravega izhoda.

To je tudi uvidel predsednik De Laurentiis, ki je po sezoni odpustil Beniteza.  Na njegovo mesto je postavil Maurizia Sarrija. Slednji naj bi ponovno dvignil ekipo in se podal v lov za prvim mestom. Hamšik je pod Sarrijem dobil novo igralno mesto, saj ga je iz napada postavil v vezno linijo. V napad je postavil Lorenza Insigneja. S tem je Sarri zadel v polno, saj je na takšen način Slovak še lažje se prebijal skozi nasprotnikove obrambne linije. Sledile so tri sanjske sezone in Napoli je igral fenomenalen nogomet. Manjkala je samo še pika na i. Nikakor jim ni uspelo priti do osvojitve Scudetta. Zelo blizu uspehu so bili v zadnji sezoni, ko celo premagali Juventus v Torinu. Na koncu so ostali praznih rok. V tem času je Hamšik tudi prehitel Maradono in postal najboljši strelec v zgodovini kluba.

Po sezoni je predsednik De Laurentiis odstavil Sarrija in motivacija pri nekaterih igralcih ni bila na najvišji ravni. Povsem razumljivo, saj so v treh sezonah dali svoj maksimum in vseeno jim ni prineslo želene lovorike. Nekateri igralci so že razmišljali o odhodu. Po Sarriju je med ključnimi igralci klub zapustil le Jorginho, ki se je pridružil Sarriju pri Chelsea-ju. Vse glasnejše so postale tudi govorice o tem, da naj bi “Il Capitano” odšel na Kitajsko. A do prestopa ni prišlo. Moštvo je prevzel stari maček Carlo Ancelotti. Hamšiku so se začele poznati malo leta, saj ni bilo več tiste njegove eksplozivnosti, ki ga je krasila. Ancelotti je to uvidel in ga postavil na mesto registe (zadnjega vezista).

Glede na potek letošnje sezone se Ancelottiju ta poteza ni posrečila. Slovak se preprosto ni znašel na tej poziciji v tekmah proti boljšim nasprotnikom. Preprosto je bil prepočasen, da bi lahko pomagal ekipi. V zimskem prestopnem roku so se ponovno pojavile govorice o njegovi selitvi na Kitajsko. 14. Februarja je bil prestop tudi realiziran. Tako je 31-letni Hamšik iz Banske Bystrice po dvanajstih letih zapustil Neapelj in okrepil kitajskega prvoligaša Daliana Yinfanga.

Kaj poreči ob koncu tega prispevka. Enostavno bi lahko rekel, da je Hamšik postal prava legenda kluba moderne dobe. Manjka mu vsaj Scudetto, da bi se lahko zares postavil ob bok Maradone. Je eden zadnjih nogometašev, ki ve kaj pomeni biti zvest svojem klubu. Dandanes gledajo nogometaši le na zaslužek in se selijo iz kluba v klub kot, da bi zamenjal spodnje perilo. Tudi Hamšik bi lahko odšel v večji klub, ampak je raje ostal zvest svojemu klubu in s tem pokazal pravi karakter.

Sem pa mnenja, da je Marek Hamšik eden izmed tistih nogometašev, ki je bil podcenjen v medijih. Enostavni ni dobil tiste medijske podpore kot bi jo sicer, če bi igral za npr.  Juventus, Inter, Milan, … Vsekakor je italijanska Serie A z njegovim odhodom izgubila enega izmed večjih zvezdnikov.