Liga prvakinj potrebuje spremembe
UEFA je leta pred sezono 1992/93 zadela v polno z uvedbo Lige prvakov. Sprememba je bila toliko dobrodošla za sam nogomet in preostale športne panoge, ki sledile temu trendu. Žensko tekmovanje Liga prvakinj je zagledalo luč sveta v sezoni v 2001/02. Ilirija je zastopala slovenske barve v prvem kvalifikacijskem krogu, a je romunska Codra bila premočen nasprotnik. Romunke so dvakrat slavile z devet proti nič. Prvi finale je bil odigran 23. maja 2002 v Frankfurtu med domačim Frankfurtom in švedskim predstavnikom Umeå. Nemke so bile boljše z dve proti nič in kot zanimivost je prvi gol za Frankfurt dosega trenutna nemška selektorka Steffi Jones.
Klubi iz Francije, Španije, Anglije in Nemčije so kar nekaj pred ostalimi evropskimi klubi. Počasi pričakujem, da se bo četverici pridružila še Italija in bomo imeli podobno sliko kot v moškem nogometu. Poleg italijanskih klubov, ki se počasi kvalitetno dvigujejo zdržijo stik še nekateri skandinavski klubi. A tudi ti počasi izgubljajo stik z najboljšimi, ker se ne morejo kosati z njimi po finančni plati.

Potrebno je spremeniti Ligo prvakinj v dobrobit nogometa
Ko nanese pogovor o Ligi prvakinj se več ali manj vsi strinjajo, da je čas za spremembe. Moška Liga prvakov se stalno doživlja nekaj sprememb. Nazadnje so spremenili, da bodo najmočnejše evropske lige imele zagotovljena štiri mesta v skupinskem delu tekmovanja. Postavlja se samo po sebi vprašanje: Zakaj ne narediti nekaj podobnega v Ligi prvakinj?
Prepričan sem, da bi marsikatera tretje ali četrto uvrščena ekipa v najmočnejših ženskih ligah bile boljša reklama za to tekmovanje kot litovska Gintra, poljski Medyk Konin in podobni klubi. Razumem, da želi UEFA čim bolj promovirati ženski nogomet v državah, kjer ženski nogomet nima še svojega prostora. Po drugi strani to ubija samo tekmovanje, ki bi morebiti bilo bolj medijsko zanimivo, če bi ponujal izenačene tekme.
Liga prvakinj mora dobiti skupinski del v katerem se bodo najboljši klubi v Evropi pomerili med seboj. Rad bi poudaril, da nisem proti, da poskušajo svojo srečo v tem tekmovanju prej omenjeni klubi. Naj se pomerijo v kvalifikacijah in v kolikor pridejo skozi sito in bi prišli do skupinskega dela jim je samo za čestitati. V moški različici smo navajeni, da gredo klubi skozi štiri kvalifikacijske kroge, da pridejo do skupinskega dela. V ženski različici so klubi razdeljeni v deset skupin, kjer se prvo uvrščene ekipi in dve najboljši drugouvščene ekipo uvrstijo v šestnajstino finala.
Sam bi naredil še dva kroga kvalifikacij, da se še te ekipe selekcionirajo. Teh dvanajst klubov bi dal v tri skupine po štiri ekipe. Zmagovalke bi se potem priključile v zadnji krog kvalifikacij, ker bi se priključile še tretja oziroma četrta ekipe najmočnejših prvenstev. V skupinskem delu bi imeli štiri skupine po štiri ekipe. Prve dve iz vsake bi šle v četrtfinale. Že slišim negodovanja nekaterih, da bi bil zelo velik finančni zalogaj za nekatere klube. Saj bi lahko kvalifikacije priredili regijsko kot je to praksa v moški Ligi Evropa. Ko se v prvih krogih kvalifikacij merijo klubi iz bližnjih držav.
V primeru uvedbe skupinskega dela bi morali najti tudi primeren terminski načrt, ki bi bil lahko dobro medijsko pokrit. Najboljše bi bilo v terminih, ko ni aktivna moška Liga prvakov.
Verjamem, da nekateri klubski funkcionarji, ki morda berejo moj prispevek že majejo z glavo. Že nekateri klubi dihajo na škrge oziroma si zagotovijo dovolj denarja, da imajo pokrito sezono v domačem prvenstvu. Kje bi našli še denar za gostovanja širom Evrope. Se popolnoma strinjam, da takšno tekmovanje pomeni tudi višji finančni zalogaj. Po drugi strani bi ženski nogomet dobil večjo veljajo in pridobil tisti pravi korak v profesionalizem. Verjamem, da bi sponzorji imeli več zanimanja, če bi videli njihov logotip v neposrednem prenosu.
Izvaja vse geodetske storitve, nudi pomoč pri svetovanju in zastopanju v upravnih geodetskih postopkih zemljiškega katastra.
Kontakt:
borovnica.janez@gmail.com
|
Avtor članka:
Marko Terlikar
Obavljeno: